Otroci in mladostniki svojih stisk ne izražajo vedno neposredno. Pogosto ne znajo povedati, da so tesnobni, žalostni, prestrašeni ali preobremenjeni. Njihova stiska se lahko pokaže kot telesna težava, umikanje, razdražljivost, padec učnega uspeha ali sprememba vedenja.
Na katere znake je smiselno biti pozoren?
- dolgotrajna žalost, potrtost ali brezvoljnost;
- izrazita tesnoba, strahovi, fobije ali panični odzivi;
- pogost jok, čustvena preplavljenost ali močna razdražljivost;
- nizka samopodoba in občutki manjvrednosti;
- pretiran strah pred napakami, ocenjevanjem ali neuspehom;
- umikanje iz odnosov in dejavnosti, ki so otroka prej veselile;
- pogosti glavoboli, bolečine v trebuhu ali druge telesne težave brez jasne zdravstvene razlage;
- motnje spanja, hranjenja ali izrazite spremembe ravni energije.
Kdaj je potrebna dodatna strokovna podpora?
Psihološka diagnostika je potrebna, kadar so čustvene težave intenzivne, dolgotrajne ali se stopnjujejo ter vplivajo na šolanje, odnose in vsakodnevno življenje.
Pomembno: ob samopoškodovanju, samomorilnih mislih, resnih grožnjah sebi ali drugim, hudi duševni stiski ali nenadni izgubi stika z resničnostjo ni primerno čakati na redno obravnavo, temveč je treba nemudoma poiskati nujno zdravstveno oziroma drugo pristojno strokovno pomoč.