Psihološka diagnostika se začne z uvodnim svetovalnim razgovorom s starši ter otrokom oziroma mladostnikom. Namen je razumeti razlog za prihod, dosedanji razvoj, funkcioniranje doma in v vzgojno-izobraževalnem okolju, težave, močna področja in pomoč, ki jo je otrok že prejemal.
Uvodni razgovor in zbiranje podatkov
Po potrebi se vključijo tudi podatki in poročila vrtca, šole, zdravstva ali drugih strokovnjakov. Pomembno je, da psiholog težave presoja celostno in v povezavi z otrokovim oziroma mladostnikovim razvojem ter okoljem.
Psihodiagnostična obravnava
Obravnava praviloma poteka individualno. Izbor psiholoških preizkušenj, vprašalnikov, razgovorov in drugih diagnostičnih postopkov se prilagodi otrokovi starosti, razvojnim značilnostim in namenu obravnave. Pri mlajšem, izrazito negotovem ali razvojno ranljivejšem otroku se način izvedbe ustrezno prilagodi njegovim potrebam.
Kaj vsebuje psihološko poročilo?
- opis otrokovega oziroma mladostnikovega funkcioniranja;
- močna področja in razvojne potenciale;
- področja, na katerih potrebuje podporo;
- razumevanje možnih vzrokov in medsebojne povezanosti težav;
- priporočila za starše ter vrtec oziroma šolo;
- predloge prilagoditev pri učenju, preverjanju znanja, organizaciji dela ali vključevanju;
- priporočila glede dodatnih strokovnih obravnav;
- usmeritve za spremljanje nadaljnjega razvoja in napredka.
Namen diagnostike je razumeti otrokovo dejansko funkcioniranje in določiti podporo, ki mu lahko omogoči uspešnejše napredovanje.