Učne težave niso nujno posledica lenobe, nezainteresiranosti ali premajhnega truda. Prav tako ne pomenijo vedno specifičnih učnih težav oziroma primanjkljajev na posameznih področjih učenja.
Kaj je lahko v ozadju učnih težav?
V ozadju so lahko posebnosti pozornosti in izvršilnih funkcij, delovnega spomina, hitrosti obdelovanja informacij, govorno-jezikovnega razvoja, motorike, senzornega procesiranja ali splošnih spoznavnih sposobnosti. Učenje lahko pomembno ovirajo tudi čustvene stiske, težavni odnosi, medvrstniško nasilje, zdravstvene težave, preobremenjenost ali zahtevne življenjske okoliščine.
Kdaj je smiselno poiskati strokovno pomoč?
- otrok izrazito težko usvaja branje, pisanje, pravopis ali računanje;
- počasi bere ali slabo razume prebrano;
- težko povezuje in uporablja že pridobljeno znanje;
- pogosto pozablja navodila, pripomočke ali učne obveznosti;
- se pri nalogah izgublja in jih brez stalne pomoči ne dokonča;
- težko načrtuje in organizira delo;
- ne zmore dovolj dolgo vzdrževati pozornosti;
- dosega izrazito neenakomerne rezultate;
- za učenje porabi nesorazmerno veliko časa;
- kljub rednemu delu in dodatni pomoči ne napreduje skladno s svojimi zmožnostmi.
Pomembno je, da se ne ocenjuje le posameznega simptoma ali šolskega dosežka, temveč otrokovo oziroma mladostnikovo celostno delovanje.